Telesna dejavnost

Prenos
Vprašanje Izraz Opredelitev / opis
2.10 Gibalni premor Dejavni premor je kratkotrajna telesna dejavnost, ki jo umestimo kot gibalni premor med učnim procesom za povečanje ali zmanjšanje aktivacije študentov. Za njegovo optimalno uporabo moramo najti primeren trenutek, saj ga je treba uporabiti natančno takrat, ko zaradi upadajoče aktivacije pozornost učencev pade in njihova učna uspešnost oslabi, ali v primeru, ko se študenti preveč aktivirajo in motijo učni proces. Dejavni premori niso povezani z učno vsebino pouka in se lahko izvajajo na začetku, med ali ob koncu posamezne ure. Primer dejavnega premora je minuta za zdravje.
2.17 Dejavno / dinamično sedenje V šoli otroci dlje časa sedijo, kar lahko negativno vpilva na njihov razvoj in sposobnost osredotočanja na učno snov. Predolgo sedenje vodi v slabo prekrvavitev, kar ima za posledico oslabljeno oskrbo možganov s kisikom in velik stres na vratnih mišicah. Telo si z gibanjem naprej in nazaj, nagibanjem ali podpiranjem glave prizadeva, da bi temu nasprotovalo. Dinamično ali dejavno sedenje učencem omogoča spreminjanje položaja sedenja. Učenci lahko spreminjajo načine sedenja ali uporabijo drugačno sedalo. To vodi k zmanjšanju notranjih napetosti in izboljšanju sposobnosti osredotočanja na učno snov.
2.9 Dejavna domača naloga Eden od načinov za motiviranje učencev, da so dejavni tudi zunaj šole, so dejavne domače naloge. Dejavna domača naloga je sestavljena iz nalog, ki imajo gibalni značaj. Pomembno je, da učencem najprej razložimo in prikažemo dejavne domače naloge. Prednost dejavnih domačih nalog je, da so učenci dejavni doma, v varnem okolju. Tako niso izpostavljeni tudi v primeru, ko naloge ne obvladajo brezhibno. Obstajajo številne priložnosti za dejavno domačo nalogo, vključno z zahtevnimi nalogami, kot so žongliranje s kroglicami ali krpo, preproste sprostitvene in dihalne naloge ali pa različni gibalni izzivi, ki jih otrokom postavi učitelj.
2.23 Dejavno učenje Dejavno učenje omogoča učencem, da se v učilnici gibajo in krajšajo čas sedenja. Ure so zasnovane tako, da učenci vsebino spoznavajo skozi gibanje, z gibanjem ali v gibanju, torej skozi doživljanje, razmišljanje in delovanje ter prepoznavanje kontekstov. To učencem omogoča sprejemanje in obdelavo vsebine po večih čutnih kanalih. Vsebine, ki se jih naučijo na ta način, se v otrokov spomin zasidrajo bolje. Hkrati mišična dejavnost spodbuja rast možganskega žilnega sistema, sinaps in nevronov, povečuje dotok kisika in goriva v možgane, zviša raven hormonov v krvi in s tem poveča osredotočenost otrok ter izboljša njihovo kognitivno delovanje in psihološki status. Z dejavnim učenjem ohranjamo tudi veselje do učenja, saj več dejavnosti v vsakdanjem šolskem življenju zagotavlja večje zadovoljstvo učencev.
2.7 Gibalni odmor Cilj gibalnega odmora je pomagati učencem, da odmore med poukom vse bolj zaznavajo kot možnosti za gibalno dejavnost. Za to potrebujejo dostop do opreme in ustreznim prostorom, ti prostori pa morajo biti oblikovani na način, ki je prijazno gibanju. Skozi gibalni odmor se učenci naučijo samostojnega udejanjanja koncepta dejavnih šol, saj postaneta igra in gibanje med odmorov stavr lastne odločitve. Med gibalnim odmorom otroci spontano sodelujejo, se igrajo in komunicirajo, kar prispeva k spodbujanju njihovih socialnih veščin. Gibalni odmor prispeva tudi k ritmu vsakdanjega šolskega življenja in izboljšuje splošno počutje učencev.
2.18 Medpredmetno povezane ure Medpredmetno povezane učne ure so koncept in organizacijska oblika poučevanja, ki pomenijo tematsko povezovanje različnih šolskih predmetov. Medpredmetna športna vzgoja med drugim omogoča, da je učenje v šoli bolj dejavno in celostno. Tudi teme, kot so poštena igra ali zdravje, je mogoče obravnavati pri različnih predmetih. Medpredmetno povezane učne ure lahko presegajo tradicionalne okvire in omogočajo dostop do interdisciplinarnih, teoretičnih in življenjskih kontekstov. Medpredmetno poučevanje v povezavi drugih predmetov s športno vzgojo je priložnost, da duševno in telesno dejavnost na izjemno učinkovit način dvignemo na raven celostnega pristopa.
2.12a Učenje v gibanju Učenje v gibanju je koncept, pri katerem se otroci učijo na igriv način in med gibanjem. Učenje in gibanje potekata sočasno, vendar sicer nista povezana, npr. učenje pesmi med poskakovanjem na trampolinu ali plesom. Ta pristop povezuje gibalni spomin s kognitivnimi funkcijami in izboljšuje priklic pridobljenega znanja, hkrati pa izkorišča izboljšano delovanje možganov. Gibanje se v tem pristopu uporablja kot fiziološki spodbujevalnik možganov in je običajno zmerne do visoke intenzivnosti. Primeri učenja gibanja so različne igre, kot so narek v teku ali premikajoče besedišče.
2.12.b Učenje skozi gibanje Pri učenju skozi gibanje učno snov predelujemo s pomočjo gibanja. Gibanje učenci uporabljajo za izvajanje kognitivnih nalog kot sta štetje ali računanje. Gibanje se v tem pristopu uporablja kot učno orodje. Otroci na primer namesto štetja s pomočjo fižola računajo tako, da odbijajo žogo, ploskajo z rokami ali skačejo itd. Intenzivnost gibanja je pri tem pristopu običajno nizka do zmerno visoka. Primeri takpšnega pristopa so tudi gibalni poskusi, kot je tek po učilnici ali igrišču, da bi spodbudili boljšo predstavo o merah velikosti in dolžine.
2.20 Učenje na prostem Pouk na prostem je organizirano učenje različnih predmetov, ki poteka izven učilnice na šoli, v bližini šole ali zunaj šole. Prostorska razdalja ni ključnega pomena, tako da tudi dvorišče šole spada v okolje, kjer poteka učenje na prostem, enako kot izlet v gozd ali muzej ali pouk zemljepisa med pohodništvom. Pri učenju na prostem obravnavamo teme učnega načrta in s tega vidika dopolnjujejo pouk v razredu. Kraj učenja zunaj šole je povezan z učno snovjo in zagotavlja izkustveno pridobitev v primerjavi z učilnico.
2.1 Telesna dejavnost Telesna dejavnost je vsako gibanje, ki ga povzroča skeletna mišica in dvigne porabo energije nad stopnjo presnove. Telesna dejavnost pomeni praktično vsako gibalno dejavnost, kot so hoja, kolesarjenje, ples, športne igre itd. Redna telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja in pomembno prispeva k ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Ciljno usmerjeno spodbujanje telesne dejavnosti v šoli pomaga preprečevati razvoj bolezni in neugodja v vseh starostnih obdobjih, obenem pa spodbuja gibalni razvoj učencev.
2.5 Telesno dejavna šola Koncept telesno dejavne šole sega v sredino osemdesetih let, razvil pa ga je švicarski pedagog Urs Illi in se tako zavzel za več gibanja v šoli. Telesno dejavna šola motivira učence k dejavnemu življenjskemu slogu. Učencem omogoča dejavno učenje, spodbuja promocijo gibanja in zagotavlja čas in prostor za gibanje katere koli telesne dejavnosti na splošno. Telesno dejavna šola skuša v tradicionalno "sedečo šolo" vnašati več telesne dejavnosti in tako učencem pomagati pri njihovem razvoju, učenju in zdravju.
2.16 Sprostitveni premori Sprostitveni premori so kratka prekinitve ure in izvajanje nadzorovanih gibov, ki usmerjajo misli k osebam, predmetom, mentalnim pojavom ali lastnemu telesu. Vadba ne le aktivira, temveč ima tudi pomirjujoč in razbremenilni učinek. S sprostitvenimi premori pride do kratkotrajne zaustavitve in s tem med drugim do zmanjšanja mišične napetosti, zmanjšanja nemira, preprečevanja stresnih občutkov in povečanja sposobnosti koncentracije. Sprostitveni premori lahko tako prispevajo k prijetnemu vzdušju v razredu.

Športna vzgoja

Vprašanje Izraz Opredelitev / opis
PE 2.2 Kognitivni učni izidi Kognitivni učni izidi so usmerjeni k razvoju mišljenja in razvoj sposobnosti reševanja problemov. Adams, N.E.Bloom’s taxonomyof cognitive learning objectives, J Med Libr Assoc. (2015)Jul; 103(3): 152–153. https://assesmentoflearningoutcomes.weebly.com/cognitive-learning-objectives.html
PE 2.5 Formativno spremljanje

Formativno spremljanje je uporaba vsakodnevnih, pogosto neformalnih preverjanj, ki ocenijo razumevanje učencev. Učitelju omogoča, da se odloči, kako najbolje pomagati učencem pri razvijanju tega razumevanja.

http://ccea.org.uk/curriculum/assess_progress/types_assessment/formative by Council of curriculum, examinations and assessments 29 Clarendon Road, Clarendon Dock, Belfast, BT1 3BG
PE 2.19 Vključenost Inkluzivno izobraževanje lahko razumemo kot proces krepitve sposobnosti izobraževalnega sistema, da doseže vse učence v skupnosti. Je splošno načelo, ki mora voditi vse izobraževalne politike in prakse, začenši s prepričanjem, da je izobraževanje temeljna človekova pravica in temelj za bolj pravično družbo.
PE 2.2 Učni izidi Učni izidi so izjave, ki opisujejo pomembno in bistveno znanje, ki so ga učenci dosegli in ga lahko zanesljivo dokažejo ob zaključku šolskega leta ali šolanja. Z drugimi besedami, učni izidi opredeljujejo, kaj bo učenec vedel in bi lahko naredil do konca šolskega leta ali izobraževanja. Prøitz, T.S. Educ Asse Eval Acc (2010) 22: 119. https://doi.org/10.1007/s11092-010-9097-8
PE 2.3 Gibalno področje Gibalna področja so vsebinska področja, povezana z gibanjem pri športni vzgoji. Opredeljujejo dejavnosti, ki jih je treba izvesti pri pouku športne vzgoje. Sestavljajo jih lahko različne športne panoge, ali pa igre in vaje za učenje različnih spretnosti. Primeri področij gibanja so ekipni športi, atletske discipline, ples, plavanje itd. Scheuer, C. (2016). Analysis of the National Curriculums for Physical Education in Luxembourg. SHAPE-Project.
PE 2.7 Nacionalni učni načrt

Učni načrt je sistemska zbirka, ki opredeljuje kaj, zakaj, kdaj in kako se učenje odvija v določenem kontekstu. Narava učnega načrta je celovita in strukturirana okoli jasne in strateške vizije celostnega in vključujočega razvoja vseh učencev, ki je namenjena opremljanju z bistvenim znanjem, veščinami in kompetencami ter zagotavlja kakovostno učenje.

Marope, M. 2017. Reconceptualizing and Repositioning Curriculum in the 21st Century: A Global Paradigm Shift. Geneva, UNESCO-IBE.; Stabback, P. 2016. What makes a Quality Curriculum? Geneva, IBE-UNESCO. In-Progress Reflections on Current and Critical Issues in Curriculum and Learning, No. 2. Geneva, IBE-UNESCO; Opertti, R. 2017. Curriculum in the Education 2030 Agenda: Latin America and the Caribbean. In-Progress Reflections on Current and Critical Issues in Curriculum, Leaning, and Assessment, No. 10.Geneva, IBE-UNESCO.
PE 2.6 Vrstniško spremljanje Vrstniško spremljanje je mogoče opredeliti kot formalno in neformalno medsebojno spremljanje napredka učencev. Vrstniško preverjanje in ocenjevanje sta močni metakognitivni orodji. Vključujeta učence v učni proces in razvijata njihovo zmožnost, da razmišljajo in kritično ocenjujejo svoje učenje in razvoj spretnosti. https://teaching.unsw.edu.au/peer-assessment
Športna vzgoja Športna vzgoja je načrtovano, progresivno učenje, ki poteka v okvirih šolskega učnega načrta v času, ki je časovno opredeljen in vključuje vse učence. Zajema tako »učenje gibanja« (večanje gibalnih kompetenc) in »gibanje za učenje« (učenje skozi gibanje, vrsto spretnosti in razumevanj, ki presegajo telesno dejavnost, kot je npr. sodelovanje z drugimi). http://www.afpe.org.uk/physical-education/wp-content/uploads/Definition_of_PA_PE__School_Sport.pdf
PE 2.2 Učni rezultat

Učni rezultati so izjave o tem, kaj bo učenec znal narediti kot rezultat učne dejavnosti. (glej tudi Kognitivni učni izidi)

Jenkins, A. & Unwin, D. (2001) How to write learning outcomes. http://www.ncgia.ucsb.edu/education/curricula/giscc/units/forhttp://www.ncgia.ucsb.edu/education/curricula/giscc/units/format/outcomes.htmlm at/outcomes.html
PE 2.1 Šolski učni načrt Na podlagi osnovnih zahtev nacionalnega učnega načrta morajo imeti učenci pravico do učenja. Šole se spodbuja, da prilagodijo nacionalni učni načrt potrebam in pogojem, ki so jim na voljo, da bi svojim učencem pomagal doseči učne cilje in cilje izobraževanja. Ukrepi lahko vključujejo prilagoditev učnih ciljev, različne organizacije vsebine, izbirne študije, strategije učenja, poučevanja in ocenjevanja. Šolski učni načrt je torej rezultat ravnotežja med učnim načrtom, ki ga priporočajo nacionalni organi ter avtonomijo šol in učiteljev. https://www.edb.gov.hk/en/edu-system/primary-secondary/applicable-to-primary-secondary/sbss/school-based-curriculum-secondary/principle/definition.html (adapted)
PE 2.6 Samospremljava

Samospremljava se nanaša na sposobnost nekoga, da presodi o osebni uspešnosti, lastnostih, lastnostih in/ali veščinah. To zahteva, da posameznik primerja osebni cilj, ki je bil postavljen v primerjavi s predhodno določenim standardom. Učenci, ki pozitivno vrednotijo sebe, bodo bolj verjetno uspešni tudi pri svojem učenju in bodo motivirani za trdo delo, saj menijo, da so sposobni še naprej pridobivati nova znanja in/ali veščine.

Schunk, D. H. (2012). Learning Theories, an Educational Perspective (6th ed.). Boston, MA: Pearson Education Inc.

In https://www.scirp.org/(S(351jmbntvnsjt1aadkposzje))/reference/ReferencesPapers.aspx?ReferenceID=1368505
PE 2.2 Socialni učni rezultat

Izidi, ki predstavljajo socialno učenje, vključujejo: (a) razvoj medosebnih veščin, (b) medosebne odnose in sposobnost poslušanja članov skupine ter (c) prepričanja, izmenjavo idej in skupno oblikovanje novega dogovora.

Casey, A. & Goodyear, V. A., (2015). Can cooperative learning achieve the four learning outcomes of physical education? A review of literature Quest,67(1),pp.56-72.
PE 2.4 Sumativno spremljanje

Sumativno spremljanje se običajno izvede potem, ko so učenci končali enote dela ali module na koncu vsakega polletja ali šolskega leta. Podatki, ki jih navaja, kažejo na napredek in dosežke, običajno v opisnih ali številčnih ocenah. Sumativna ocena daje učencem, staršem in učiteljem dragocene informacije o učenčevi splošni uspešnosti na določeni točki njihovega učenja. Zagotavlja informacije o njihovem napredku pri predmetnem znanju, razumevanju, spretnostih in sposobnostih.

http://ccea.org.uk/curriculum/assess_progress/types_assessment/summative by Council of curriculum, examinations and assessments 29 Clarendon Road, Clarendon Dock Belfast, BT1 3BG

Šolski šport

Izraz Opredelitev / opis
Šolski šport Organizirane, redne, tekmovalne ali netekmovalne športne dejavnosti v šolskem okolju.
Tekmovalni šolski šport Športne dejavnosti, usmerjene v dosežke in uspešnost, z možnostjo tekmovalnih primerjav v šolskem okolju. Primer tekmovalnega šolskega športa so šolska športna tekmovanja na medoddelčni, občinski, regijski ali nacionalni ravni.
Netekmovalni šolski šport Redne športne dejavnosti, ki niso usmerjene k rezultatom in se jih posamezniki udeležujejo zaradi zdravstvenih, rekreativnih, zabavnih ali socialnih razlogov v šolskem okolju. Primeri netekmovalnega šolskega športa so športni krožki, ki nimajo izhoda v tekmovanja ali pa netekmovalne množične športne prireditve.
Šolski športni festival Organizirana množična športna dejavnost, pri kateri so lahko vsi udeleženci hkrati dejavni na različnih postajah. Vsak študent konča vse postaje, tako da vsem ponuja enake možnosti učenja. Večino časa vadbo spremlja glasba.